Delo, ki ga mora delavec opraviti prek svojega polnega delovnega časa, je nadurno delo. Vendar ga delodajalec lahko določenim delavcem odredi izjemoma, kadar z nobenim drugim ukrepom ni mogoče doseči, da bi se delo opravilo v rednem delovnem času. Za opravljeno nadurno delo je zato delavec upravičen do večjega plačila kot za redno delo. Razlikovati ga je treba od presežka ur, prav tako pa ne sme trajati dlje časa.
Organizacija dela in s tem delovnega časa je eden od najpomembnejših elementov delovnega razmerja in je v pristojnosti delodajalca, vendar ga omejujejo določbe. Določilo o tedenskem in dnevnem delovnem času, ter njegovi razporeditvi je obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi. Delavec in delodajalec lahko delovni čas uredita po zakonu, kolektivni pogodbi, ki zavezuje delodajalca, oziroma splošnem aktu, ki ga je sprejel delodajalec. Delodajalec mora splošni akt posredovati sindikatu pri deludajalcu, da da svoje mnenje, ampak delodajalec ni vezan nanj.
Polni delovni čas
Polni delovni čas je 40 ur na teden, lahko je tudi krajši, vendar ne manjši kot 36 ur na teden. Krajše trajanje mora biti posebno določeno v zakonu ali v kolektivni pogodbi.
Omejitev delovnega časa na40 ur tedensko ni absolutna, saj se pri neenakomerni in začasni prerazporeditvi delovnega časa k ot polni delovni čas upošteva povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od 6, izjemoma 12 mesecev. Pri neenakomerni razporeditvi delovni čas ne sme biti daljši kot 56 ur na teden.
Omejitve glede delovnega časa ne veljajo:
- Poslovodno osebo ali prokuristom
- Z vodilnimi delavci
- Z delavcem, ki opravlja delo na domu, če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma če si delvec lahko razporeja delovni čas samostojno in česta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu.
Nadurno delo
Delavec mora na zahtevo delodajalca opravljati nadurno delo v teh primerih:
- Ob izjemoma povečanem obsegu dela
- Če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnjega procesa, da bis e preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi
- Če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela
- Če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa
- V drugih izjemnih, nujnih in nprevevidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
Odreditev nadurnega dela
Delodajalec mora nadurno delo odrediti v pisni obliki pred začetkom dela. Če ga delavcu zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela ni mogoče odrediti pisno pred začetkom dela, se lahko opravi tudi ustno. V tem primeru se pisna odreditev vroči delavcu naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.
Trajanje in evidentiranje nadurnega dela
Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur. Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev se upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, določenem z zakonom ali kolektivno pogodbo, in ne sme biti daljša od šestih mesecev. Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi več kot 170 ur na leto, vendar skupaj največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca.
Prepoved opravljanja nadurnega dela
Delodajalec pod nobenim pogojem (absolutna prepoved) ne sme naložiti opravljanja nadurnega dela delavcu:
- Ki še ni dopolnil 18 let
- Ki bi se mu po pisnem mnenju izvajalca medicine lahko poslabšalo zdravstveno stanje
- Ki ima polni delovni čas krajši od 36 ur na teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene ukvare
- Ki dela krajši delovni čas po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavaruvanju, predpisih o zdravstvenem zavaruvanju ali drugih predpisih
Nadurno delo ob krajšem delovnem času
Delodajalec lahko delavcu, ki dela krajši delovni čas, kadarkoli odredi opravljanje dodatnega dela, nadurno delo pa le, če sta se v pogodbi o zaposlitvi izredno dogovrila, d abo delavec opravljal tudi nadurno delo.
Plačilo za nadurno delo
Plačilo za nadurno delo mora biti višje kot redno delo, saj je delavec vložil večji napor. Velikost dodatka ni določen v ZDR-1, ampak v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti.
