Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, lahko davčno osnovo ugotavljajo tudi z upoštevanjem normiranih odhodkov. Vendar pa morajo tako obdavčitev pravočasno priglasiti. Fizične osebe, ki ne začenjajo opravljati dejavnosti na novo, morajo poleg tega izpolniti še prihodkovni pogoj.
Ponudba za vodenje računovodstva - normiranci --> TUKAJ
Brezplačno svetovanje --> TUKAJ.
Več informacij :
--> Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
--> 070 752 250, 041 711 188
Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ni novost, pa vendar se zaradi sprememb, ki so se začele uporabljati leta 2018, v zvezi njo še vedno pojavljajo nekatere dileme. Zasebniki oziroma fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (odslej zasebniki), imajo možnost, da davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ugotovijo bodisi z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov bodisi z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Pri tem morajo za obdavčitev z normiranimi odhodki izpolniti določene pogoje.
Zakaj sodelovati z računovodskim servisom Pristar ?
--> ABC zamenjave računovodstva za prihodnost
--> Zahtevaj ponudbo
POMEBNO V ČASU EPIDEMIJE:
--> ZADNJE NOVICE - Koronavirus, podjetništvo, espe, s.p., čakanje, subvencije, pomoč
--> Pristar je 24 ur/dnevno na voljo pogodbenim partnerjem preko posebnih komunikacijskih linij
POSEBNOSTI NORMIRANCEV
Zasebniki se ob izpolnjevanju pogojev lahko odločijo, da bodo davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ugotavljali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. To izbiro pa morajo tako novoustanovljeni kot tudi že poslujoči zavezanci pravočasno priglasiti davčnemu organu. Če se odločijo za tak način obdavčitve in zanjo tudi izpolnjujejo pogoje, davčno osnovo ugotovijo tako, da od obdavčenih prihodkov odštejejo 80 % normiranih odhodkov, oziroma največ 40.000 EUR, v nekaterih primerih pa 80.000 EUR odhodkov. Dodatnih olajšav pri tej obdavčitvi ne morejo upoštevati. Njihova davčna osnova je obdavčena z 20-odstotno davčno stopnjo dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Obdavčitev je cedularna, kar pomeni, da je dokončna. Davčno obdobje je pri zasebnikih normirancih lahko le koledarsko leto.
Omejitev pri priznavanju normiranih odhodkov vpliva na večjo davčno osnovo pri obdavčitvi dohodka iz dejavnosti, posledično pa tudi na zavarovalno osnovo zasebnikov, ki so zavarovani kot samozaposleni. Ta je lahko večja na račun tega, da normirani odhodki niso nujno priznani v velikosti 80 % od davčno priznanih prihodkov, ampak so omejeni na 40.000 oziroma 80.000 EUR.
Normiranci ne vodijo poslovnih knjig in ne sestavljajo računovodskih izkazov oziroma letnih poročil. Voditi pa morajo predpisane evidence za davčne namene po Pravilniku o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Evidence morajo vsebovati predpisane obvezne podatke, lahko pa vsebujejo tudi druge. Oblika evidenc ni predpisana, zato si jo lahko pripravijo sami. Normiranci vodijo evidenco knjigovodskih listin, evidenco osnovnih sredstev, evidence po predpisih, ki urejajo njihovo organiziranost oziroma področje, na katerem delujejo, evidenco nabave ter porabe pijač in živil (tisti, ki opravljajo gostinsko in slaščičarsko dejavnost) in evidence v skladu s predpisi, ki urejajo obračunavanje in plačevanje DDV.
PRIGLASITEV OBDAVČITVE Z NORMIRANIMI ODHODKI
Obdavčitev z normiranimi odhodki je treba pravočasno priglasiti. Način priglasitve pa se razlikuje, če zavezanci šele začenjajo opravljati dejavnost ali če jo že opravljajo. To vpliva tudi na pogoje, ki jih morajo izpolniti, da lahko davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Če so zavezanci šele pričeli z dejavnostjo morajo izbiro tega načina ugotavljanja davčne osnove pravočasno priglasiti davčnemu organu. To obdavčitev lahko izberejo ob priglasitvi statusa samostojnega podjetnika oziroma zasebnika oziroma ob prijavi v davčni register, ki jo morajo opraviti v osmih dneh od vpisa v primarni register oziroma od vpisa v uradno evidenco organa (denimo Ajpesa). Prepozno priglasitev davčni organ s sklepom zavrže.
Zasebniki, ki dejavnost že opravljajo, se ob izpolnjevanju prihodkovnega pogoja ravno tako lahko odločijo za ta način obdavčitve. Ti priglasitev opravijo kar v obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za naslednje davčno leto (odslej tudi davčni obračun). Denimo v davčnem obračunu za leto 2018 so to obdavčitev lahko izbrali za leto 2019 in dalje, vse dokler bodo zanjo izpolnjevali pogoje oziroma dokler ne bodo prostovoljno izstopili iz nje. Táko obdavčitev lahko izberejo tudi fizične osebe, ki opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, in kmečko gospodinjstvo, če so se odločili, da bodo njihovi dohodki obdavčeni z dohodnino od dohodka iz dejavnosti.
Zavezanci lahko izberejo to obdavčitev, če njihovi prihodki po računovodskih pravilih v preteklem letu niso presegli 50.000 EUR oziroma 100.000 EUR. Zavezanci morajo obdavčitev z normiranimi odhodki priglasiti v davčnem obračunu najpozneje do roka za njegovo predložitev; denimo za leto 2019 je bilo to najkasneje do 1. aprila 2019.
UGOTAVLJANJE DAVČNE OSNOVE Z NORMIRANIMI ODHODKI IN IZRAČUN DOHODNINE
Če zavezanci izpolnjujejo pogoje za ugotavljanje davčne osnove z normiranimi odhodki in so to obdavčitev (pravočasno) priglasili, ugotavljajo davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v velikosti 80 % davčno priznanih prihodkov. Od leta 2018 so ti normirani odhodki navzgor omejeni in ne morejo presegati 40.000 oziroma 80.000 EUR.
Davčno priznane odhodke pripoznajo v velikosti 80 % davčno priznanih prihodkov. Razliki med davčno priznanimi prihodki in normiranimi odhodki prištejejo povečanje davčne osnove in računsko ugotovijo davčno osnovo. Davčna osnova je obdavčena z 20-odstotno davčno stopnjo dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Obdavčitev je cedularna, zato je dokončna. Tako so lahko obdavčeni, dokler izpolnjujejo pogoje za tako obdavčitev oziroma dokler to želijo.
Pri tej obdavčitvi ne morejo upoštevati nobenih olajšav (niti zaradi poslovanja niti osebnih) in preteklih davčnih izgub. Morebitne neizkoriščene olajšave in davčne izgube iz let, ko so ugotavljali davčno osnovo z dejanskimi odhodki, pa smejo izkoristiti takrat, ko bodo spet ugotavljali davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Če rok za prenos davčnih olajšav za investiranje ali raziskave in razvoj poteče (prenos naprej v naslednjih pet zaporednih davčnih let), pa teh olajšav ne morejo več uveljaviti.
OMEJITVE PRI NORMIRANIH ODHODKIH
Iz zakona o dohodnini izhaja, da se pri ugotavljanju davčne osnove zavezanca normiranca upoštevajo normirani odhodki v velikosti 80 % obdavčenih prihodkov, vendar največ 40.000 oziroma 80.000 EUR, če je bila v davčnem letu, za katero ugotavlja davčno osnovo, pri tem zasebniku po določbah ZPIZ-2 obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev. Davčni organ v svoji spletni publikaciji o obdavčitvi dohodka iz dejavnosti pojasnjuje, da se za tako zavarovano osebo šteje tudi sam zavezanec, ki je fizična oseba, ki opravlja dejavnost (zasebnik).
Pri tem je bilo omenjeno tudi razmišljanje Zveze RFR glede zaposlenih v kombinaciji z zavarovanjem za starševsko varstvo oziroma zasebnikov, ki so deloma zavarovani kot samozaposleni in deloma po podlagi za starševsko varstvo. Vprašanje je, ali se ti lahko štejejo za zaposlene za polni delovni čas oziroma za zasebnike, zavarovane za polni zavarovalni čas, kadar gre za te situacije.
SEŠTEVANJE PRIHODKOV OD POVEZANIH OSEB
Od leta 2018 je dopolnjena ureditev, s katero so določeni primeri in prihodki iz dejavnosti drugih oseb, ki se upoštevajo med prihodki za namene obdavčitve z normiranimi odhodki. Po novem se prištejejo tudi prihodki iz dejavnosti povezanih oseb. Izraz prihodki iz dejavnosti je morda v tem kontekstu nekoliko zavajajoč. Mišljeni so namreč tudi prihodki iz dejavnosti pravnih oseb, ne le prihodki iz dejavnosti po ZDoh-2, ne glede na način ugotavljanja davčne osnove (bodisi z dejanskimi odhodki bodisi z normiranimi). To velja za izračunavanje prihodkov ob vstopu v sistem obdavčitve z normiranimi odhodki kot tudi pri spremljanju prihodkov v vsakem letu uporabe tega načina ugotavljanja davčne osnove, ki je povezano tudi z obveznim izstopom iz tega načina obdavčitve.
Cilj te spremembe je zajeziti sheme poslovanja (zavezanca in drugih/povezanih oseb) z namenom, da zavezanec izpolni pogoje za obdavčitev z normiranimi odhodki. Prihodki se kljub povezanosti ne seštevajo, če zavezanec dokaže, da glavni namen ali eden od glavnih namenov za shemo poslovanja ni bil izpolnjevanje pogojev za obdavčitev z normiranimi odhodki. Seštejejo pa se, če je glavni namen ali eden od glavnih namenov za shemo poslovanja izpolnjevanje pogoja glede praga prihodkov z verižnim ustanavljanjem zavezancev ali prelivanje prihodkov od zavezancev, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih odhodkov, k zavezancem v sistemu obdavčitve z normiranimi odhodki. Dokazno breme je na zavezancu.
Povezane osebe za te namene so opredeljene v 16/3 in 4 ZDoh-2. Te so družinski člani iz teh dveh določb in katerakoli oseba, ki jo nadzira ali običajno nadzira zavezanec.
Kdo so povezane osebe?
Povezane osebe po 16/3 in 4 ZDoh-2 so osebe, ki so z zavezancem povezane zaradi nadzora, pa tudi družinski člani. Družinski član je zakonec oziroma partner (zakonski partner, zunajzakonski partner, istospolni partner v registrirani skupnosti), prednik (na primer starši ali posvojitelji, zakonec enega od staršev, partnerjevi starši in zakonec enega od partnerjevih staršev) ali potomec zavezanca (na primer otrok ali posvojenec, partnerjev otrok, zakonec otroka, pa tudi zakonec partnerjevega otroka). Med družinske člane spadajo tudi bratje in sestre oziroma polbratje in polsestre.
Povezava pa je lahko tudi prek nadziranja druge osebe. Šteje se, da oseba nadzira drugo osebo, kadar ima lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v velikosti najmanj 25 % v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi. Upoštevajo se vsi lastniški deleži, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo.
VEČ: Seštevanje prihodkov v povezavi s pragom izstopa (normiranci)
IZSTOP IZ OBDAVČITVE Z NORMIRANI STROŠKI
Zasebniki normiranci, ki davčne osnove ne želijo več ugotavljati na tak način ali pa ne morejo biti več obdavčeni na tak način, izstopijo iz tega sistema obdavčitve. Izstopiti morajo takrat, ko so imeli v preteklih dveh zaporednih letih prihodke, ugotovljene po računovodskih pravilih, večje od skupno 300.000 EUR oziroma povprečno letno 150.000 EUR; pri tem se v nekaterih primerih seštejejo tudi prihodki povezanih oseb. Priglasitev prenehanja obdavčitve z normiranimi odhodki zasebniki normiranci opravijo na obrazcu za davčni obračun. Zasebniki normiranci pa lahko ostanejo v sistemu, če imajo v dveh zaporednih predhodnih letih skupno do 300.000 EUR prihodkov.
Zakonodajalec je določil še, da zavezanec, ki je dejavnost začel opravljati na novo, upošteva tak način obdavčitve v prvem in drugem letu, če je začel opravljati dejavnost v zadnjih šestih mesecih prvega leta poslovanja. Ta določba nima več pravega pomena za tiste, ki si želijo ostati v tem sistemu obdavčitve, saj lahko zasebnik normiranec tako ali tako ohrani obdavčitev z normiranimi odhodki v drugem letu poslovanja. Za presojo, ali lahko še naprej ostane v tem sistemu obdavčitve, se namreč upoštevajo prihodki v predhodnih dveh zaporednih letih, da se potem zaključi, ali lahko zasebnik normiranec tudi tretje leto ostane v takem sistemu obdavčitve. Ima pa pomen za tiste, ki bi želeli izstopiti. V tem primeru ostanejo v tem sistemu obdavčitve v delu leta prvega leta poslovanja in tudi drugo leto.
Med zasebnikove prihodke v zvezi z ugotavljanjem praga za vstop v tak sistem obdavčitve in izstop iz njega pa se vštevajo tudi prihodki povezanih oseb, razen če zavezanec dokaže, da glavni namen ali eden od glavnih namenov za tako shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za obdavčitev z normiranimi odhodki. Dokazno breme je na zavezancu.
PREBERITE TUDI --> Normirani stroški (s.p., espe, samozaposleni, ...)
VIR: IKS, dr. Mateja Drobež Tomšič, 25.4.2019
Z davčnim letom 2018 so se začele uporabljati dohodninske spremembe tudi pri obdavčitvi zavezancev normirancev. Odhodki so po novem navzgor omejeni, prag za obvezen izstop iz sistema obdavčitve z normiranimi odhodki pa povečan. Vendar se v določenih primerih k prihodkom zavezanca prištejejo tudi tisti od njegovih povezanih oseb.
VIŠINA PRIZNANIH STROŠKOV
Normirani odhodki znašajo 80 % od prihodkov. Prihodki se še naprej ugotavljajo po predpisih o računovodenju, kar pomeni, da se upošteva načelo nastanka poslovnega dogodka. Tudi stopnja davka ostaja 20 %, obdavčitev pa cedularna.
Prva sprememba od leta 2018 dalje je, da so odhodki navzgor absolutno omejeni s 40.000 EUR oziroma 80.000 EUR. Omejitev 80.000 EUR velja za tiste normirance, ki so imeli v davčnem letu ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki skladno z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju obvezno zavarovano vsaj eno osebo za polni delovni čas neprekinjeno najmanj 5 mesecev. Ta pogoj je izpolnjen tudi takrat, ko je zavezanec sam polno zavarovan v tem obdobju kot samozaposleni. Za člane kmečkega gospodinjstva je prag prav tako 80.000 EUR, vendar večkratnik tega zneska, ki se izračuna glede na nosilca in število drugih članov kmečkega gospodinjstva, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje oziroma člani kmečkega gospodinjstva (denimo za nosilca in še enega člana kmečkega gospodinjstva, ki je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, 160.000 EUR).
SPREMENJEN POGOJ ZA OBVEZEN IZSTOP IZ SISTEMA
Pogoj za obvezen izstop iz sistema obdavčitve z normiranimi odhodki velja od leta 2018 in prav, da zavezanec, čigar povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, v dveh zaporednih predhodnih letih presega 150.000 EUR, mora obvezno izstopiti iz tega sistema. To pomeni, da lahko ostane v sistemu, če ima v dveh zaporednih predhodnih letih skupno do 300.000 EUR prihodkov. Za kmečka gospodinjstva, ki dohodek svoje kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti ugotavljajo na podlagi knjigovodenja, je prag enak, vendar je večkratnik ob upoštevanju nosilca in drugih članov kmečkega gospodinjstva, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje oziroma člani kmečkega gospodinjstva. Med te prihodke se vštevajo tudi prihodki povezanih oseb, razen če zavezanec dokaže, da nima take sheme poslovanja zato, da bi izpolnil pogoje za obdavčitev z normiranimi odhodki.
Spremenjena ureditev se uporablja od leta 2018. Po pojasnilu Ministrstva za finance 007-484/2017 se za leto 2018 upošteva izpolnjevanje prihodkovnega pogoja po novih pravilih. To pomeni, da se presoja, ali je zavezanec v predhodnih dveh zaporednih letih presegel 150.000 EUR prihodkov, ugotovljenih po pravilih o računovodenju. Če jih ni, lahko še naprej ugotavlja davčno osnovo z normiranimi odhodki. Med prihodki mora po tem pojasnilu upoštevati svoje prihodke in tiste od povezanih oseb, razen če dokaže, da glavni namen ali eden od glavnih namenov za shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Če pri presoji pogoja za posamezno leto ni podatka o prihodkih predhodnih dveh zaporednih let, ker je zavezanec začel poslovati v preteklem davčnem letu, povprečja predhodnih dveh zaporednih let še ni mogoče določiti. Zato v tem primeru zavezanec ni dolžan obvezno izstopiti iz sistema ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki, tudi če v preteklem davčnem letu prihodki presegajo 300.000 EUR.
