V določenih primerih za obveznosti d.o.o. odgovarjajo tudi družbeniki osebno.
Zakaj sodelovati z računovodskim servisom Pristar ?
--> ABC zamenjave računovodstva za prihodnost
--> Zahtevaj ponudbo
POMEBNO V ČASU EPIDEMIJE:
--> ZADNJE NOVICE - Koronavirus, podjetništvo, espe, s.p., čakanje, subvencije, pomoč
--> Pristar je 24 ur/dnevno na voljo pogodbenim partnerjem preko posebnih komunikacijskih linij
Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) je ena izmed kapitalskih gospodarskih družb, ki je priljubljena predvsem zaradi enostavne ustanovitve, upravljanja ter relativno nizkega zneska osnovnega kapitala. Kot ena prednosti (predvsem v primerjavi z opravljanjem dejavnosti kot s.p.) se pogosto omenja tudi dejstvo, da za obveznosti družbe odgovarja samo družba, medtem ko družbeniki s svojim premoženjem ne odgovarjajo. Kljub temu pa lahko v določenih primerih za obveznosti d.o.o. odgovarjajo tudi družbeniki osebno.
Osebna odgovornost družbenikov
Temeljna značilnost d.o.o. kot kapitalske družbe je, da je družba odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Pri osebnih družbah (družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba) poleg tega dodatno, subsidiarno odgovarjajo tudi družbeniki. Enako velja za samostojnega podjetnika (s.p.), ki z začetkom opravljanja dejavnosti ne pridobi samostojne pravne osebnosti, in za svoje obveznosti odgovarja z vsem premoženjem, tako tistim, ki je namenjeno opravljanju dejavnosti, kot tudi z osebnim premoženjem.
Pri kapitalskih družbah načeloma velja, da družbeniki za obveznosti družbe ne odgovarjajo, a zakon določa primere, v katerih so poleg družbe za njene obveznosti odgovorni tudi družbeniki s svojim lastnim premoženjem. Gre za primere, ko družbeniki družbo kot pravno osebo izkoristijo za doseganje določenih pravno prepovedanih namenov, zlasti za oškodovanje upnikov.
Odgovornost pred ustanovitvijo d.o.o.
Družba z omejeno odgovornostjo pridobi lastnost pravne osebe z vpisom v register. Pred vpisom v register se za razmerja med družbeniki uporabljajo pravila o civilnopravni družbeni pogodbi. Na podlagi teh pravil velja, da družbenik, ki pred vpisom družbe v register nastopa v njenem imenu (npr. v imenu družbe že sklepa pravne posle in prevzema obveznosti), osebno odgovarja z vsem svojim premoženjem; če je teh družbenikov več, so odgovorni solidarno. Nasprotno velja za pravice: če namreč pri takem nastopanju družbeniki pridobijo kakšne pravice, jih morajo po vpisu družbe v register prenesti na družbo, razen če družba nasprotuje prevzemu.
Že pred samo ustanovitvijo d.o.o. torej lahko pride do nastopanja v imenu družbe, pri čemer pa družba kot pravna oseba formalno še ne obstoji, za tako nastale obveznosti odgovarjajo družbeniki sami.
Odgovornost družbenikov na podlagi spregleda pravne osebnosti
V času obstoja d.o.o. (torej po vpisu družbe v register in do njenega izbrisa iz registra) velja, da družbeniki za njene obveznosti ne odgovarjajo, razen v izrecno navedenih primerih:
- če so družbeniki družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan,
- če so družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov,
- če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem, ali
- če so v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam.
V navedenih primerih gre za t.i. spregled pravne osebnosti, katerega namen je uveljavitev načela pravičnosti in poštenosti. Z namenom varstva pravic tretjih se tako »spregleda« načelo izključenosti družbenikov iz odgovornosti za obveznosti družbe.
Podlaga za uporabo spregleda je subjektivna odgovornost družbenika – njihovo protipravno ravnanje, katerega posledice se kažejo v škodovanju koristi družbe in njenih upnikov. Pojem zloraba je pri tem generičen pojem, ki se nanaša na vsako dejanje družbenikov, s katerim se ti izognejo lastni osebni odgovornosti za obveznosti in pri tem kot sredstvo uporabijo družbo kot pravno osebo.
Breme dokazovanja predpostavk za spregled pravne osebnosti leži na upniku, ki zatrjuje, da je do zlorabe prišlo. Ta mora dokazati dejanje zlorabe družbenika, pri čemer se uporabljajo splošna pravila civilnega prava o odškodninski odgovornosti – obstoj protipravnega ravnanja, nastanek škode, vzročna zveza med njima ter krivda.
Odgovornost po prenehanju družbe
Družba kot pravna oseba preneha z izbrisom iz registra. Tudi po prenehanju pa v določenih primerih družbeniki (p)ostanejo osebno odgovorni za obveznosti družbe. Pri prenehanju d.o.o. po skrajšanem postopku je eden izmed pogojev za tak izbris, da družbeniki med drugim priložijo notarsko overjeno izjavo vseh družbenikov, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Na tej podlagi lahko upniki uveljavljajo svoje terjatve do družbenikov v dveh letih po objavi izbrisa družbe iz registra. Za obveznosti so družbeniki v tem primeru odgovorni solidarno z vsem svojim premoženjem.
Poseben primer spregleda pravne osebnosti je urejen še v primeru izbrisa družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti. V tem primeru se po zakonu šteje, da so družbeniki prevzeli obveznosti družbe, in sicer da bodo v roku enega leta po izbrisu neposredno upnikom poplačali vse obveznosti družbe. Družbeniki tudi v tem primeru odgovarjajo solidarno in z vsem svojim premoženjem.
VIR: Adelina Kraja, 9.9.2020, Svet Kapitala.si
